Celjski Bergamo: situacija še nikoli ni bila tako resna
Zdravje
Tipografija

V Splošni bolnišnici Celje se je te dni strmo povečalo število sprejetih covidnih bolnikov tako na oddelke kot tudi v intenzivno terapijo. Glede na usmeritev zdravstvenega ministrstva bi morala celjska bolnišnica od minulega ponedeljka zagotavljati 65 navadnih postelj in 24 intenzivnih za covidne bolnike, a je bila situacija tako katastrofalna, da je bila v ponedeljek intenzivna terapija že polna, na navadnih posteljah je bilo že takrat 76 bolnikov, nekaj jih je že čakalo na sprejem v urgentnem centru. Stanje je zelo resno, pravijo v bolnišnici. (SIMONA ŠOLINIČ)

Zaradi grozovitega poslabšanja epidemioloških razmer na Celjskem so morali tako že v ponedeljek odpreti tretji covidni oddelek, čeprav so njegovo odprtje načrtovali do konca tega tedna, predvidoma danes naj bi odprli že četrtega. Nekateri ljudje se še vedno ne zavedajo, da mora bolnišnica za delo s covidnimi bolniki zagotoviti zdravstveni kader, ki ga »vzame« z drugih oddelkov in iz ambulant, kjer že krčijo obseg dela le za nujne primere.

»Bolnišnica je zaradi pomanjkanja kadra že stopila v stik s srednjo in z visoko zdravstveno šolo, da bodo na pomoč v bolnišnico prišli tudi dijaki in študentje,« pravi poslovna direktorica Splošne bolnišnice Celje Margareta Guček Zakošek. »Drugače preprosto ne bomo zmogli,« pravi. Bolnišnice so že pred petkovo sejo vlade ostro opozarjale in si želele zaprtje države, ker takšna strma krivulja števila bolnikov pomeni skorajšnji zlom zdravstva, ki je že tako ali tako trenutno na trhli osnovi. »Res je, pretekli teden so nas spraševali, ali smo za popolno zaprtje države. Ampak ta vlak je že odpeljal. Trenutno se pripravljamo na Bergamo. V celjski bolnišnici primanjkuje sto medicinskih sester. Hvaležni smo za pomoč mladih in srčnih dijakov ter študentov, a je treba vedeti, da imajo srčnost, vendar še premalo znanja in izkušenj. Prosim ljudi, naj upoštevajo pravila, sicer nam ne bo uspelo,« dodaja strokovni direktor celjske bolnišnice Radko Komadina.

 Celoten članek je objavljen v tiskani izdaji Novega tednika.