Pomanjkanja kadra še ne čutijo
Zdravje
Tipografija

 

Zdravstveni dom v Slovenskih Konjicah je po nedavnem uradnem odprtju novega prizidka večji za 900 kvadratnih metrov površin. Ob prizidku so v domu poskrbeli še za zunanjo ureditev in dodatne parkirne prostore. Investicija je bila skupaj vredna 1,65 milijona evrov, pri čemer je milijon evrov prispevalo ministrstvo za zdravje.

 

Dodatnih 276 tisoč evrov je zagotovil Eko sklad, Celjske lekarne so prispevale 80 tisoč evrov, razliko pa so pokrile občine Slovenske Konjice, Zreče in Vitanje kot ustanoviteljice zavoda ter zdravstveni dom z lastnimi sredstvi.

Skoraj štirideset let stara stavba je postala premajhna, še posebej v zadnjem desetletju, ko so v zavodu precej razširili dejavnost. Številni novi programi so pomenili tudi, da se je število zaposlenih povečalo na 101 osebo. Nekdanji direktor Zdravstvenega doma, konjiški župan Darko Ratajc in direktor zavoda Dejan Verhovšek sta se strinjala, da je gradnja prizidka edina možnost za nadaljnji razvoj zdravstvene dejavnosti na tem območju.

Gradnja se je sicer nekoliko zavlekla, a kot pravi Verhovšek, najpomembneje je, da sedaj stoji in da se v nove prostore počasi že selijo nekatere dejavnosti. Nove prostore in predvsem boljše pogoje za delo je dobila fizioterapija, v novem delu bodo med drugim tudi tri ambulante družinske medicine in dispanzer za ženske (ginekološka ambulanta). Obenem so preuredili še ambulanto nujne medicinske pomoči, ki ima zdaj poseben vhod in boljše pogoje za delovanje.

Na obzorji nove posodobitve

V konjiškem zdravstvenem domu se lahko kot eni redkih v državi pohvalijo, da trenutno nimajo večjih kadrovskih težav. »Lahko bi zaposlili še kakšnega zdravnika, k čemer mora vodstvo nenehno stremeti,« pravi direktor Dejan Verhovšek. »K sreči smo v preteklih dveh letih uspeli pridobiti določene kadre in jih tudi obdržati. S pridobivanjem medicinskih sester in drugega kadra tako za zdaj ni težav. Na jesenskem razpisu specializacij smo uspeli pridobiti tudi specializacijo iz radiologije, kar pomeni, da bomo po koncu izobraževanja lahko zaposlili specialista radiologa in tudi investirali v opremo.«

Za zdaj si je v konjiškem zdravstvenem domu še vedno mogoče izbrati tudi osebnega zdravnika. »Zaznavamo, da imajo marsikje težave, saj pacienti prihajajo k nam tudi iz drugih regij,« pravi sogovornik.

Stanje ni tako katastrofalno

Dejan Verhovšek sicer ocenjuje, da stanje v slovenskem zdravstvu ni tako slabo, kot se prikazuje. »Tudi če bi bilo v zdravstvu na voljo več denarja, bi kadrovska težava ostala, saj kadra na trgu enostavno ni dovolj. Potrebe so v zadnjem desetletju večje. Družba se stara, narašča število prebivalcev, stroka je napredovala, obravnave so postale celovitejše in daljše, več je možnosti zdravljenja, hkrati pa način življenja povečuje pojavnost nekaterih bolezni. Žal v Sloveniji vsem tem spremembam nismo znali v celoti slediti in tako nismo pravočasno zagotovili ustreznih kadrov in primerne infrastrukture. Posledica vsega tega so (pre)dolge čakalne dobe,« sogovornik predstavi svoje videnje težav.

Ob tem priznava, da krivde za trenutno stanje ne smemo iskati zgolj v epidemiji. »Covid je določne težave zgolj naplavil na površje.« V skladu z navodili pristojnih služb so morali zavodi, kot pravi, organizirati dodatne dejavnosti in hkrati omogočiti nemoten dostop do rednih. »To je za zavode velik organizacijski in kadrovski izziv, saj je nemogoče oboje hkrati izpeljati z istim kadrom v istih prostorih.«

Ob tem opozarja, da se je v tem času spremenil tudi način dela. Zaradi zmanjševanja stikov je obvezno predhodno naročanje, zaradi česar se je število telefonskih klicev v ambulanto podvojilo, število elektronskih sporočil pa najmanj potrojilo, medtem ko se število pacientov v ambulanti ni sorazmerno zmanjšalo.

Foto: Novice/Radio Rogla

 

 

 

Preberite več v Novem tedniku