Na prvi pregled pri specialistu čaka »eno majhno Celje«
Zdravje
Tipografija

Medtem ko smo v preteklih mesecih spremljali novice o tem, kako so nekateri zdravstveni delavci – roko na srce – tudi kljub manj dela prejemali visoke dodatke, je del zdravstvenega osebja doživljal zlom in izgorelost zaradi nečloveške obremenjenosti med epidemijo. Ta je povzročila, da je država omejila izvedbo zdravstvenih storitev tako na primarni (zdravstveni domovi) kot sekundarni ravni (bolnišnice). Toda če damo kadrovske borbe in ego znotraj zdravniških vrst na stran, največje tegobe doživljajo bolniki. (SIMONA ŠOLINIČ)

 Vse podrobnosti, vključno s številkami čakajočih bolnikov in seznamom zdravstvenih storitev, kjer je čakalna doba najdaljša, so objavljene v tiskani izdaji Novega tednika. 

Samo v celjski bolnišnici trenutno na prvi pregled čaka 39.965 bolnikov. To je skoraj toliko ljudi, kot je prebivalcev Celja. Torej če si privoščimo odmerek cinizma: skoraj 40 tisoč ljudi, ki plačujejo zdravstveno zavarovanje, od tega trenutno nima nič. Razen papirnate napotnice oziroma napotnice v elektronski obliki … Koga bodo ljudje krivili?

V soju posploševanja nekaterih afer z dodatki v različnih slovenskih bolnišnicah in zaradi jeze nad zdravstveno stroko zaradi epidemioloških omejitev bodo nekateri krivili zdravnike, a je nepravično metati vse v en koš. Lahko razmišljamo tudi drugače? Vzemimo kot primer celjsko ambulanto za ortopedijo in športne poškodbe, kjer na prvi pregled čaka več kot tisoč ljudi. Na oddelku je sedem specialistov. Osnovni matematični izračun pokaže, koliko bolnikov lahko vsak specialist pregleda, da bi skupaj izničili čakalne dobe.

Lahko razmišljamo tudi z bolnikove strani. Kako dolgo je čakal z določenimi bolečinami in simptomi? Je šel k zdravniku pravočasno? In – ali je sploh prišel do njega? Lani je bilo zelo težko vzpostaviti stik z družinskimi zdravniki, obravnave so bile tudi na daljavo. Je bilo zato spisanih več ali manj napotnic? Kakšna teža je zaradi tega zdaj prenesena na bolnišnice? In nenazadnje – na onkologiji opozarjajo na že razširjene onkološke bolezni, ker bolniki niso pravočasno dobili diagnoze. Čas je, da za zdravstvo stopimo skupaj vsi. Brez obtoževanj.

 V Splošni bolnišnici Celje priznavajo, da je na čakalne dobe negativno in močno vplivala epidemija: »V tem času se je v bolnišnici pomembno zmanjšal delež opravljenih nenujnih zdravstvenih storitev, predvsem na področju diagnostičnih specialističnih pregledov ter nenujnih kirurških posegov. Posamezne dejavnosti so imele večji izpad programa kot druge in pri teh so se čakalne dobe bolj podaljšale,« pravijo.

 V bolnišnici Celje so glede skrajševanja čakalnih dob pripravili dokument Izhodna strategija po epidemiji, ki ga je obravnaval in potrdil tudi strokovni svet bolnišnice. S to strategijo naj bi prednostno odpravili preseganje najdaljših dopustnih čakalnih dob. »V strategiji smo na podlagi analize podrobneje opredelili zdravstvene storitve, kjer so se čakalne dobe najbolj povečale in kjer imamo tudi možnost izvedbe dodatnih storitev. Kjer bo možno, bomo dodatne storitve izvajali z delom po polnem delovnem času, z delom v okviru rednega delovnega časa s povečanim obsegom dela v skladu z uredbo o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence ali izven rednega delovnega časa s sklenitvijo podjemnih pogodb z lastnimi zaposlenimi,« pravijo v bolnišnici.

 

Sledite nam

 
aplikacija

appstore  googleplay