Telemedicina je prihodnost slovenskega zdravstva
Zdravje
Tipografija

Trd boj s še tršim novim koronavirusom vzporedno tlakuje tudi pot novim možnostim v medicini. Ni vse slabo v epidemiji. Odpirajo se priložnosti, ki jih slovensko zdravstvo mora prepoznati in jih uporabiti. Pravočasno. Ena takšnih možnosti je telemedicina oziroma zdravstveno spremljanje bolnikov na daljavo. Seveda to ne pomeni, da fizičnega stika z zdravnikom ni ali da ga v prihodnosti ne bo več. Nasprotno. Še več ga je. Gre le za možnost, da bolnika, čigar zdravstveno stanje je takšno, da je spremljanje na daljavo možno, zdravniki spremljajo s telemedicinskim postopkom. Bolnik je pri tem seznanjen z meritvami, ki jih mora opraviti in je na podlagi dovršenega informacijskega sistema ves čas v stiku z zdravstvenim osebjem, kar mu poleg okrevanja v domačem okolju daje občutek varnosti. Toda ali znajo vse zdravstvene ustanove to izkoristiti in si olajšati delo? To je že drugo vprašanje, na katerega si bodo morali odgovoriti tudi v zdravstvenih domovih na Celjskem. Medtem pa celjska bolnišnica telemedicino že uspešno izvaja. (SIMONA ŠOLINIČ)

V Splošni bolnišnici Celje uporabljajo telemedicino v povezavi s spremljanjem covidnih bolnikov. Postopek se je do zdaj izkazal kot zelo dober. »Opažamo, da so bolniki zadovoljni in hvaležni, ker so na ta način z nami ves čas lahko v stiku. Počutijo se varno in pod nadzorom, posledično imajo tudi manj skrbi,« pravi Maja Nose Mijanović, dr. med., z oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja v celjski bolnišnici.

Z uvedbo telemedicine pri spremljanju bolnikov s koronavirusno boleznijo se je zmanjšalo tudi število obiskov Urgentnega centra Celje. Kar nekaj bolnikov je namreč na urgenco prišlo zaradi zaskrbljenosti, da so se pri njih pojavili zapleti pri prebolevanju, pri čemer lahko v telemedicini z enim klicem v bolnišnico predstavijo svoje simptome in meritve ter takoj izvedo, ali gre za zaplete ali le za odvečne skrbi. »Karkoli se zgodi, se pogovorimo z bolnikom in ustrezno ukrepamo. Če se bolnik, ki ga spremljamo na daljavo, počuti slabo, lahko torej takoj pokliče. Klice smo imeli tudi sredi noči, saj lahko komu nenadoma pade krvni tlak, dobi vrtoglavico in takrat se pogovorimo. Če je potreba, bolnik pride v bolnišnico oziroma gre ponj reševalno vozilo,« pravi Nose Mijanovićeva.

Celoten članek je v tiskani izdaji Novega tednika.

aplikacija

appstore  googleplay