Po epidemiji val čakalnih dob?
Zdravje
Tipografija

Da zdravstvo, ki je vpeto v epidemijo, »diha na škrge« je že znano, a še huje naj bi bilo po koncu epidemije zaradi vala vseh čakalnih dob in dodatnih bolezni, ki so zaenkrat še neodkrite. Nenujnih pregledov namreč javno zdravstvo zaradi epidemije še ne izvaja. V bolnišnicah namreč omogočajo še vedno le preglede, ki imajo napotni oznaki nujno in zelo hitro. Ker nenujnih pregledov ni, bodo številne hude bolezni odkrite prepozno za učinkovito zdravljenje. (SIMONA ŠOLINIČ)

V tiskani izdaji Novega tednika tudi o "siromašenju" zdravstvenega sistema in kam le-to vodi, pa tudi o odstotku "lenuhov" ...

Ali je zdravstvo pred navalom bolnikov na bolnišnični sistem po epidemiji? Ali to pomeni, da bo takrat za marsikaterega bolnika že prepozno? Pripravljen naj bi bil projekt skrajševanja čakalnih dob v vrednosti 42 milijonov evrov, v katerega se bodo po napovedih lahko prijavili tako izvajalci v javni mreži kot zasebniki. Objavljen bo predvidoma po epidemiji oziroma sprostitvi ukrepov.

Toda ali bo to slovensko zdravstvo še zmoglo? Ljudje ne razumejo, da ne morejo k zdravniku na nenujni specialistični pregled, medtem ko so nanj pri zasebnikih brez težav naročeni že čez nekaj dni. Zato se že pozna, da imajo zasebniki zdaj več obiskov bolnikov, ki se odločajo za samoplačniške preglede.

Pri sanaciji »rezali« viške

Za upad ambulantnih pregledov seveda ni krivo to, da zdravniki pregledov ne želijo opravljati, ampak organizacija dela v bolnišnicah, ki so jo morali prilagoditi orjaškemu izzivu zaradi epidemije, pojasnjuje vršilec dolžnosti poslovnega direktorja Splošne bolnišnice Celje Dragan Kovačič. Pri tej organizaciji se je izkazalo, kako ključni so v zdravstvenem sistemu predvsem medicinske sestre in tehniki. Za celjsko bolnišnico velja, da je morala 22 odstotkov vseh kadrovskih, prostorskih in materialnih virov nameniti oskrbi covidnih bolnikov.

»Drugače povedano – z istim številom zaposlenih smo morali odpreti nove covidne oddelke, jih opremiti, zanje nameniti medicinske sestre, strežnice in zdravnike. Ta kader je na te oddelke prišel iz ambulant, kjer zdaj dela ne morejo opravljati,« pravi Kovačič. »Specialistične preglede poskušamo uravnotežiti, kolikor lahko. Pred epidemijo je bil v bolnišnici izveden tudi postopek sanacije, kjer smo ›rezali‹ vse viške, kar se je v epidemiji pokazalo za slabo. Zdaj bi namreč kakšen zaposleni več pomenil rezervo, ki bi jo lahko izrabili. To je v poduk politiki, da bo vedela, da mora normalen zdravstveni sistem biti predimenzioniran v določenem odstotku,« pravi Kovačič.

aplikacija

appstore  googleplay