Čudež rojstva v novi resničnosti
Zdravje
Tipografija

 

Koronavirus je spremembe prinesel tudi na področje ginekologije in porodništva. Porodnice, ki imajo vročino in znake prehladnih obolenj, osebje namesti v tako imenovano sivo cono. Porod je v ločeni porodni sobi, kjer zaposleni sledijo vsem protokolom, da ne bi prišlo do prenosa morebitne okužbe. Pri zdravih porodnicah je lahko od konca aprila v celjski porodnišnici ves čas poroda ponovno prisoten partner. A pravila se lahko glede na epidemiološko sliko spremenijo v vsakem trenutku.

 

 

Skladno z ukrepi za preprečevanje koronavirusa, ki so bili uvedeni letos spomladi, so na ginekološko-porodniškem oddelku Splošne bolnišnice Celje uredili tako imenovano sivo in rdečo cono. Medtem ko doslej še niso sprejeli porodnice, pri kateri bi testiranje potrdilo okužbo na koronavirus, so obravnavali nekaj porodnic s sumom okužbe, ki so imele povišano temperaturo in znake prehladnega obolenja, je povedal predstojnik omenjenega oddelka mag. Jakob Koren, dr. med., specialist ginekologije in porodništva.

»Da izvemo rezultate brisa, ponavadi traja en dan. Poroda seveda ne moremo zavirati, ampak porodnice namestimo v sivo cono, kjer normalno rodijo.« Sivo cono so uredili v tretjem nadstropju porodnišnice, kjer so posebna ambulanta, porodna soba in prostor, ki omogoča možnost oskrbe novorojenčka. Tako imenovana siva cona ima po Korenovih besedah urejen poseben filter. Osebje, ki tam dela, uporablja ustrezno zaščitno opremo. Porodnica, pri kateri obstaja sum na koronavirus, v ločeni sobi ostane ves čas, dokler bris za ugotavljanje koronavirusa ni negativen in jo lahko premestijo v klasično sobo. Če bi bris potrdil okužbo, bi porodnica v tej sobi ostala do konca zdravljenja, in sicer še tri dni po porodu.

Babice pri porodu v skafandru

Uporaba zaščitne opreme in spoštovanje vseh protokolov, ki preprečujejo prenos koronavirusa, predstavljata za osebje ogromno obremenitev, je pojasnil predstojnik ginekološko-porodniškega oddelka. Medtem ko so zaposleni na zaščitno opremo, ki jo uporabljajo v operacijskih dvoranah, navajeni, je več kosov opreme za preprečevanje prenosa koronavirusa težje obleči in jim povzroča še več drugih težav.

Osebje mora še posebej skrbeti za dovolj dobro zaščito obraza in sluznic, kar pomeni, da mora uporabljati vizirje, posebna očala, posebne maske in kape, tudi skafandre. Vse našteto jim otežuje delo. Očala se rosijo, zaposleni po uri dela zaradi kondenza na notranji strani očal ne vidijo več dobro, je povedal Jakob Koren. Babice, ki so pri porodu prisotne več ur, so oblečene v skafandre, ki omogočajo prezračevanje. Njihovo oblačenje je zamudno in težavno, pri tem jim mora pomagati še ena oseba. »Čas uporabe tovrstnih skafandrov je omejen, a tudi osebje v njih težko dolgo zdrži. Nenazadnje ima vsak človek svoje fiziološke potrebe, piti mora tekočino, iti na stranišče. Vse skupaj je velika obremenitev za zaposlene, poleg tega je oprema draga,« je poudaril.

Partnerji trenutno še lahko v oporo

V celjski porodnišnici partnerji še lahko spremljajo bodoče mamice pri porodu. Možnost prisotnosti partnerja pri porodu je odvisna od epidemioloških razmer in navodil Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) ter službe, ki se v Splošni bolnišnici Celje ukvarja z obvladovanjem bolnišničnih okužb. Če je partner zdrav in nima znakov prehladnega obolenja ter vročine, kar ob njegovem prihodu v porodnišnico preverijo, je po besedah sogovornika smiselno, da je prisoten ves čas poroda. Če bodo izdana drugačna navodila, se bodo v porodnišnici ravnali v skladu z njimi.

Koren je dejal, da sicer v tej zdravstveni ustanovi spodbujajo prisotnost očeta pri porodu in partnerje radi sprejmejo, vendar ob tem vedno iščejo ravnotežje med koristmi in škodo, ki je lahko zaradi tega povzročena v novih razmerah. Osebje torej tehta, ali z nekim ukrepom koristi porodnici ali ji povzroča škodo. Prav tako se ob tem ne ozira le na želje ene osebe, ampak ima v mislih vse paciente ter vse osebje.

V obdobju epidemije posebne omejitve

Da bi nosečnice porod doživele čim lepše, lahko bodoče mamice osebje spoznajo že pred porodom. Pri vsakem porodu je prisotna babica. Medtem ko je naloga osebja, da opravlja svoje delo in da ravna razumsko ter strokovno, partner porodnici nudi predvsem psihološko podporo. Porodnica ima tako ob sebi osebo, ki ji je najbližje in ji lahko zaupa. »Ko se par odloči, da bo imel družino, otroka, je podpora partnerja ali moža, ko ženska rojeva, zagotovo pozitivna. Ko partner porodnici nudi čustveno oporo, ji v veliki meri olajša doživljanje poroda. Včasih se zgodi, da porod spremljajo partnerji, ki niso dorasli svoji nalogi. Gre za razlike pri posameznikih,« je pojasnil predstojnik ginekološko-porodniškega oddelka.

Izkušnje iz mesecev, ko partnerji niso smeli biti prisotni pri porodu, so po Korenovih besedah zelo različne. Čeprav je večina žensk želela ob sebi imeti partnerja, so razumele, zakaj to ni mogoče, je dejal. »Porodi so bili enaki, kot bi bili sicer, le da je ženskam manjkala čustvena povezanost z bližnjo osebo. So pa pri nas rojevale tudi porodnice, ki so odkrito povedale, da se, tudi če so pri porodu same, počutijo dobro.«

V tem, da so porodnice v obdobju epidemije koronavirusa rojevale brez podpore partnerja, ne vidi vzrokov za to, da bi bili porodi daljši, bolj boleči ali da bi zaradi tega nastopili kakšni zapleti. Pritrjuje, da je zagotovo bolj prijetno, če lahko imajo ženske ob sebi nekoga, s katerim so čustveno bolj povezane, a po njegovem prepričanju porod normalno steče tudi brez spremljevalca.

Na prvem mestu varnost porodnic

Da vsem bodočim staršem ni vseeno, ali porodnica v porodnišnici rojeva sama, ali ji ob tem ob strani stoji partner, je sporočala tudi peticija, ki je pozivala, naj bo porodnicam omogočena prisotnost izbranega spremljevalca. Ministrstvo za zdravje je z omenjeno peticijo, ki so jo ljudje podpisovali v obdobju epidemije koronavirusa, seznanilo predstojnike vseh porodnišnic po državi. Koren pravi, da so soglasno odločili, da bodo v primeru slabšanja epidemioloških razmer zagotovili predvsem varnost porodnic. »Vsi ljudje imamo svoje želje. Vendar je treba na tehtnico dati tako korist kot škodo in sprejeti ukrep, ki prinaša več pozitivnega. Razmere niso samo črne in samo bele, ampak poskušamo narediti tako, kot je najbolje.«

Dodal je, da so trenutne epidemiološke razmere v državi morda celo slabše, kot so bile spomladi, vendar je zdravstvo zdaj nanje bolje pripravljeno in lahko ravna drugače kot ob izbruhu epidemije. Gre predvsem za vzpostavljene sive in rdeče cone, urejene prostore, kjer lahko zaposleni ločeno obravnavajo paciente. Več je tudi zaščitne opreme, ki jo je spomladi primanjkovalo.

 

»Zastoj poroda je lahko odsev krča duha«

Tara Hughes vodi delavnice, poimenovane Čustvena priprava na porod. V zadnjem obdobju med pogovori s pari opaža več strahu žensk, kako se bodo, če bo treba, pri porodu znašle same. Meni, da lahko odsotnost partnerja pri marsikateri porodnici sproži stresen odziv, kar lahko zavira razvoj poroda. Nosečnicam svetuje, naj se med pripravami na prihod novega družinskega člana naučijo, kako sodelovati pri porodu in kako se povezati s svojim telesom.

Tara Hughes, ki je iz psihoterapije diplomirala na dunajski Univerzi Sigmunda Freuda in se je specializirala v integrativni geštalt terapiji na Fritz Perls inštitutu, porod dojema kot družinsko izkušnjo. Pravi, da gre za dogajanje, ki ponavadi odseva sad ljubezni in želje dveh ljudi, ki z enako vnemo pričakujeta naraščaj. Zato razume pričakovanja žensk, ki si želijo, da bi bili pri porodu prisotni njihovi partnerji. Opaža, da odsotnost partnerja pri marsikateri porodnici sproži stresen odziv, na primer zakrčenost, povišanje ravni adrenalina in občutka osamljenosti, kar po njenem prepričanju ne spodbuja razvoja poroda. Pravi, da v marsikateri porodnišnici v takšnem primeru predlagajo intervencijo za pospešitev poroda, na primer sredstva za mehčanje materničnega vratu, predrtje plodovih ovojev ali umetne popadke. Prepričana je, da je počasen razvoj poroda odsev povsem zakrčenega stanja duha, nesproščenosti porodnice, ki bi potrebovala več nežnosti, topline in stika z nekom, ki jo pomirja.

Kaj je po vaših izkušnjah najpomembnejša vloga partnerja pri porodu?

Prisotnost partnerja zagotavlja povsem drugačen občutek varnosti in podprtosti, kot ga lahko omogoči osebje porodnišnice. To skrbi za zdravstveno stanje porodnice in otroka. Partner služi občutku varnosti v smislu čustvene podpore. Z dotiki in besedami uravnava stresne odzive v telesu, zmanjšuje močna čustva, občutek osamljenosti in strahu. Porodnico osvešča glede sprememb v dihanju in ji pomaga pri sproščanju njene zakrčenosti med porodom. Vse to močno podpira sproščanje zaželenih hormonov, v prvi vrsti oksitocina, in mehčanje tkiv, kar spodbuja dober in hitrejši razplet poroda.

S kakšnimi vprašanji se na vas največkrat obračajo pari, ki otroka pričakujejo v novem obdobju, ko se spopadamo s koronavirusom?

Odkar so prepovedali in kasneje omejili prisotnost partnerjev pri porodu, se v največji meri ukvarjam s strahom žensk glede tega, kako bodo rojevale same. Porodnice se zdaj soočajo z izgubo pomembnega stebra varnosti, na katerega so računale. Pri obeh partnerjih zaznam povečan občutek osamljenosti in razdvojenosti. Porod vidim kot simbol nečesa novega. Vzpostavitev družine je vzpostavitev bolj zapletene skupnosti, ki deluje najbolj optimalno takrat, ko so primerno vključeni vsi bistveni elementi. Če se ženska poda na pot starševstva sama, se lahko občutki izključenosti in osamljenosti zrcalijo v družinski dinamiki še desetletja po tem. Mislim, da je zelo nevarno izločati očete ter dodatno obremenjevati in osamiti matere, še posebej v kulturah, kjer nam je to že tako ali tako blizu.

Kako naj se bodoče mamice pripravijo na to, da bodo ob morebitni slabši epidemiološki sliki morda rojevale same?

Parom toplo priporočam, naj se v nosečnosti posvetijo kakovostni pripravi na porod. Naj obiščejo takšne šole za starše oz. priprave, kjer bodo nosečnice naučili, kako sodelovati pri porodu in kako se povezati s svojim telesom. Po mojih izkušnjah se takšne ženske veliko bolje znajdejo pri porodih, predvsem zato, ker osvojijo potrebno znanje, da so pri porodu mirne in samozavestne. Jasneje razumejo, kaj lahko same storijo, da kar se da podprejo razvoj svojega poroda. Tega v klasičnih šolah za starše ne učijo.

Kako naj se čim bolj uspešno povežejo s svojim telesom in spodbudijo razvoj poroda?

Pomembno je, da z mislijo na porod in z vsemi spremljevalnimi občutki ne odlašajo vse do konca, saj na ta način zvišujejo verjetnost za potlačitev občutij. Ta lahko nato na porodu še toliko bolj privrejo na dan. Takšne porodnice se ponavadi težje povežejo s sabo, ker so vso nosečnost počele nasprotno, torej se obračale stran od sebe. Priporočam, da se že pred porodom naučijo vzpostaviti stik s seboj, poiskati svoj mir in si pomagati v trenutkih, ko nastopi stiska. Če tega ne znajo, telo preneha sodelovati in je treba porod pripeljati do konca na umeten način.

Kako naj se ob vseh občutkih, ki jih takrat prevzamejo, vsaj malo pomirijo?

Predlagam, naj vsake toliko časa preverijo, kako se počutijo v določenem trenutku. Naj se vprašajo, kaj bi jim pomagalo, da bi bile mirnejše, in naj sledijo odgovorom. Včasih bo to pomenilo, da vprašajo osebje za razlago, zakaj se nekaj dogaja. Drugič lahko pokličejo partnerja, mu potožijo o svojem počutju. Če jim stanje to dopušča, naj spremenijo svoj položaj, se morda sprehodijo do stranišča ali gredo pod tuš. Ko nas prevzamejo močni občutki, nas lahko posrkajo vase. Takšna stanja je treba čim prej prepoznati in se nanje primerno odzvati, preden začnejo rušiti hormonalno ravnovesje, ki ga potrebujemo za dober porod. Dodatna pomoč partnerja, ki porodnico pozna in opazuje, je tudi zato zelo dobrodošla.

 

 

Preberite več v Novem tedniku

aplikacija

appstore  googleplay