Zdravje
Tipografija

Oddelek za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Celju. Vstop vanj je dovoljen pod strogim nadzorom. Nič ni tako, kot je bilo še pred letom. Sprejme nas predstojnica oddelka mag. Janja Blatnik, dr. med., specialistka pediatrije in specialistka za infektologijo, ter nas pospremi v tako imenovan čisti del oddelka. Bolniki, ki imajo covid-19, so dve nadstropji višje. Blatnikova že 35 let obravnava infekcijske bolnike. Zaradi njenih dolgoletnih izkušenj začneva pogovor drugače. O teorijah zarote, zanikanju virusa ter o razliki med covidom-19 in gripo. Blatnikova prizna, da s sodelavci spremljajo vsa možna mnenja in dvome javnosti o novem koronavirusu. A še preden začneva pogovor, opozori, da so maske nujne med intervjujem in povsod na območju bolnišnice. Pri tem jasno pove, da covida-19 ne moremo zanikati.

 

V osrednjem intervjuju, ki je v celoti objavljen v tiskani izdaji Novega tednika, naša sogovornica natančno pojasni, kakšna je razlika med covidom in gripo in kakšne posledice lahko koronavirusna bolezen pusti na človekovem telesu. V intervjuju med drugim še o dostopnosti do zdravnikov in o tem, kako si v bolnišnici pomagajo, da so rezultati testov hitrejši in o tem, kako bodo v Celju vzpostavili nov oddelek in komu bo ta namenjen.

»Pri okužbi z novim koronavirusom je počutje dolgo časa lahko dobro, nato sledi nenadno zrušenje.«

»Ta bolezen je resna za mnogo ljudi. Večina mladih in otrok jo preboli v blažji obliki, a so mladi vir okužb za druge, ki zaradi virusa lahko izgubijo življenje. Virus je tu in tu bo verjetno še dolgo ostal. Koronavirusna bolezen ni edina bolezen. Ampak tu so tudi ostala obolenja. Trdim še, da morajo biti vsi ukrepi za zajezitev novega koronavirusa sorazmerni. Če ukrepi ne bodo sorazmerni, se bo zgodilo, da bodo naredili več škode kot virus. Ljudem je treba informacije podati jasno in glasno, jim vse razložiti na način, da nam bodo zaupali. In potem bodo dojeli, da virus obstaja, da je za nekatere ljudi – tudi za zdrave – lahko smrtonosen. Vendar je takšen tudi virus gripe, in tudi gripa prav tako povzroči hude zaplete pri mladih, ki lahko tudi umrejo. Pa se ne cepijo, čeprav bi se lahko. Zato morajo biti ukrepi jasno predstavljeni, da ljudi prepričamo o pomembnosti preprečevanja prenosa virusa in zaščitnih ukrepov. Gre za maske, pravilno razdaljo, higieno kašlja, izogibanje druženju v večjih skupinah in za umik iz delovnega procesa v primeru obolenja. Nošenje mask ni nevarno. Absolutno ni. Otežujejo delo, to je jasno, saj povzročajo učinek vročine na obrazu in neprijeten občutek. A da bi ljudje zaradi tega padli v nezavest ali imeli pomanjkanje kisika v telesu, to ne drži. Res je, da mora biti uporaba mask pravilna in da je treba vsakokrat uporabiti svežo, sicer nošenje izgubi preventivni učinek.«

Pogrešate jasna navodila?

Da, velikokrat. Predvsem morajo biti enotna, ne samo jasna. Tudi ne vem, zakaj se ljudem odkrito ne pove, ko govorimo o smrtnosti, da je večina ljudi, ki umirajo zaradi novega koronavirusa, v zadnjem obdobju svojega življenja. Bolezen lahko poteka zelo težko tudi pri mlajših in se lahko tudi pri njih slabo konča. Pri nas smo imeli v drugem valu tri smrti. Vsi ti bolniki so bili pripeljani v bolnišnico v zelo slabem stanju, torej v obdobju slovesa od življenja oziroma v času paliativne obravnave. Takšne podatke je treba dati ljudem, saj nam bodo le tako zaupali in vedeli, da jim povemo vse in da govorimo resnico. Bolezen je resna …, za nekatere skupine ljudi izredno resna. Ampak kot sem rekla: ukrepi morajo biti takšni, da jih bodo ljudje razumeli in sprejeli tako, da škoda ne bo prevelika. Ker socialno življenje mora biti. Vemo, kaj se je zgodilo, ko so bile šole zaprte. Otroci so pridobili telesno težo, gibalna sposobnost se je hitro zmanjšala in kot sem dejala prej – tu so še druge bolezni …

… ki so pri posameznikih še neodkrite zaradi situacije, v kateri se je zdravstvo znašlo.

Izjemen poudarek mora biti zdaj, v času covida-19, namenjen organizaciji dela. Ključna je odprtost primarnega zdravstva. Primarno zdravstvo v večini primerov deluje dobro, zdravniki pa morajo pregledati bolnike tudi, če imajo ti simptome, ki bi lahko kazali na covid-19. Ljudje s simptomi, ki lahko kažejo na resno bolezen, morajo biti vabljeni k zdravnikom, in sicer v tem času še bolj. Zdravniki jih moramo prepričati, da nas potrebujejo tudi v tem času in da bomo poskrbeli za njihovo zaščito. Kajti moramo najti tudi tiste bolnike, ki zdravljenje potrebujejo, da ne bo prihajalo do škode. To je ta sorazmernost, kjer je treba narediti spremembe.

SIMONA ŠOLINIČ

Celoten intervju je objavljen v tiskani izdaji Novega tednika. 

 

 

aplikacija

appstore  googleplay