Rak je največja grožnja svetu
Zdravje
Tipografija

Onkologinja Tanja Čufer s katedre za onkologijo na ljubljanski medicinski fakulteti: »V svetu letno zaradi raka umre 10 milijonov ljudi, na novo jih zboli 18 milijonov. V Sloveniji je vsako leto rak diagnosticiran pri 15 tisoč osebah, umre jih 6.500. Napovedi niso dobre. V prihodnosti bosta vsaka tretja deklica in vsak drugi deček zbolela zaradi raka. Rak je javnozdravstveni problem ne glede na to, kaj se v družbi zgodi. Soočali se bomo z infekcijskimi boleznimi, različnimi virusi, ampak neprenosljive bolezni so tiste, ki jih moramo obvladati. Na svetovni ravni si po raku opomore polovica obolelih. Z ogromno dela in truda. Če rak ni zdravljen, pomeni smrt. Zato je onkološka stroka ves čas poudarjala, da se onkologija v času epidemije koronavirusa ni smela ustaviti.«

Povsod v zdravstvenih ustanovah so v zadnjih dveh mesecih zaznali precejšen upad obiska. A ne samo zato, ker so bile določene storitve zaradi epidemije omejene, ampak zato, ker so ljudje – ko so pri sebi opazili spremenjeno zdravstveno stanje in bi morali k zdravniku takoj – predolgo čakali. Zdravniki opažajo, da bolniki s kroničnimi in z onkološkimi stanji čakajo do zadnjega, zato so jih pozivali tudi s pomočjo medijev, da možnost pregleda pri zdravniku obstaja ves čas, tako je bilo tudi med epidemijo.

Največ takšnih primerov je bilo na Celjskem pri srčnih infarktih in možganskih kapeh, kar je zaradi kasnejšega iskanja pomoči pripeljalo tudi do težjih posledic. Drugo področje, na katerega je epidemija imela velik vpliv povsod po svetu, je onkologija. Svetovno priznani onkologi že svarijo: zaradi nediagnosticiranja – ker so ljudje pomoč poiskali prepozno – ali zato, ker se je zdravljenje zaradi epidemije zamaknilo, naj bi bila smrtnost med onkološkimi bolniki kar 20-odstotna. To je ob podatku, da je rak javnozdravstveni problem številka ena v svetu, nesprejemljivo, pravi onkologinja Tanja Čufer s Katedre za onkologijo na ljubljanski medicinski fakulteti.

V Sloveniji je področje onkologije delovalo ves čas med epidemijo, a kot poudarja Čuferjeva, je ponekod le prišlo do – sicer majhnih – zamikov pri zdravljenju. »Epidemija se izteka, ampak upam, da bomo te zaostanke čim prej popravili, da bodo bolniki prišli do diagnostike in zdravljenja. Mislim, da je zlata vredno, da imamo register raka, ki kaže majhen zaostanek, ampak tudi ta pomeni, da bo treba narediti resen in hiter načrt, kako to nadoknaditi. Ne smemo gledati samo Ljubljane, ljudje zbolevajo zaradi raka po vsej Sloveniji. Zgolj odstotek večja umrljivost zaradi raka bi v Sloveniji pomenila 30 smrti več,« dodaja Čuferjeva.

SIMONA ŠOLINIČ 

Preberite več v Novem tedniku

aplikacija

appstore  googleplay