Celjanka Nataša Berginc je prestopila na manj prijazno stran petdesetih let, energije, idej in poslovnih ciljev pa ji ne zmanjka. Vrtiljak dogodkov se jo je lotil ob koncu študija, ko je spisala diplomo, rodila sina Andraža in po njem poimenovala podjetje. S slednjim oziroma z znamko oblačil And by Andraž je dokazala, da je v Sloveniji v tekstilni industriji mogoče uspeti. Podjetje je enakomerno napredovalo v smislu tehnološkega in finančnega razvoja. Sodelovanje s športniki je za podjetje velika dodana vrednost iz strokovnega vidika.
Nataša Berginc je bila v Barceloni. Prihitela je na pomoč hčerki Zali, ki je rodila drugega sina, Lina. Lars je star dve leti in pol. »Superbabica« je ravno pripravljala kosilo, tudi zetu, vrhunskemu rokometašu Blažu Jancu, ko smo jo zmotili s klicem v prestolnici Katalonije. Njen življenjski sopotnik Borut Sedovnik, nekdanji vodja marketinga Cinkarne Celje, se je upokojil. Natašin brat Tomaž je generalni direktor izlaškega koncerna Eti. Njuna mama Jožica, inženirka kemije, šteje 85 let, oče oziroma mož Franc Berginc je umrl že v letu, ko se je rodila Zala.
Ste prejeli ponudbo za odkup podjetja?
Ne. Dobila sem ogromno ponudb, da bi blagovno znamko širila po Evropi, da bi se podjetje pridružilo prodajnim verigam, da bi odpirala butike v tujini ... Nočem vstopiti v sisteme, morda je dobro, da se čutim premajhno. Močno bi morala povečati proizvodnjo. V Andražu nas je zaposlenih 30, imam veliko kooperantov. Zanje šiva od 100 do 150 ljudi, odvisno od trenutnih potreb. Bilo je precej možnosti za zelo veliko povečanje podjetja, tudi za pripojitev k drugemu podjetju.
Kaj pa, če bi prejeli ponudbo ob obljubi, da kupec ne bo nikogar odpustil? Bi prodali?
Ne, ne bi, ker čutim poslovno strast pri sinu in hčeri. Če te strasti ne bi videla, bi takoj …
Foto: Andraž Purg
Preberite več v Novem tedniku
