Damir Grgić je v celjski ženski košarkarski klub prišel leta 2007. Dve sezoni je bil pomočnik Željku Ciglarju. Poleti 2009 je prevzel člansko ekipo. V prvih dveh sezonah je bila državna podprvakinja, oba finala je izgubila s 3:2 v zmagah proti ekipi Kranjske Gore. Potem pa se je začel težko ponovljiv niz zmagovanja na več frontah. Celjske košarkarice so pod njegovim vodstvom osvojile enajst naslovov državnih prvakinj zapovrstjo, deset pokalnih lovorik in dve prvi mesti v Jadranski ligi (Waba). Grgić je tako na domači sceni od 26 možnih članskih lovorik osvojil kar 21, v ligi Waba pa je Cinkarna v tem obdobju kar desetkrat igrala na zaključnih turnirjih. Podpisal se je pod vse največje uspehe slovenske ženske reprezentančne košarke doslej.
Še niti niste resno začeli igrati košarke, pa ste bili že trener. Ste bili polnoletni?
Ne. Pri šestnajstih sem bil pomočnik Marjanu Knavsu pri košarkarjih trboveljskega Rudarja. Istočasno sem vodil košarkarice pri klubu Jing jang. Igral sem še za mladince Rudarja, a sem si takoj želel postati trener. Ko sem bil star 19 let, sem prevzel člansko ekipo Rudarja v 2. slovenski ligi. Za podoben primer še nisem slišal. Zdržal sem pol leta, nakar sem prevzel moštvo Hrastnika.
Vse, kar je dosegla slovenska reprezentanca, ji je uspelo po vaši zaslugi. Evropsko prvenstvo bo prihodnje leto na naših tleh, priložnost za vrhunsko uvrstitev bo velika. Toda vi niste več selektor. Ste prejeli uradno pojasnilo?
Ko smo vzpostavili red v mlajših kategorijah, so se začeli nizati uspehi v članski selekciji. Prvič se je uspela uvrstiti na veliko tekmovanje. Po evropskem prvenstvu so se poslovile Maja Erkič, Sandra Piršič in Živa Zdolšek. Izbrano vrsto smo morali pomladiti, kljub temu se je še enkrat uvrstila med najboljše na stari celini. Le en zadet met je manjkal, pa bi se prebila celo na olimpijske igre. Na evropskem prvenstvu v Franciji smo ponovili uvrstitev na deseto mesto, po dveh zmagah in porazih. Po vsem tem sem ...
Foto: Andraž Purg - GrupA
Preberite več v Novem tedniku
