O nadarjenem izobražencu šentjurskih korenin
Kultura
Tipografija

V Ipavčevem kulturnem centru v Šentjurju bo do 22. avgusta na ogled panojska razstava o izjemnih dosežkih šentjurskega rojaka Dragotina Ferdinanda Ripšla. Slednji je bil duhovnik, narodni buditelj, kronist, pesnik, strokovni pisec in sadjar.

 

 

Posavski muzej Brežice je razstavo o pomembnem izobražencu, ki je služboval po različnih krajih, pripravil lani, v čast 200 letnice njegovega rojstva. Gostovanje v Šentjurju sodi v sklop obeleževanja leta Josipa Ipavca. Zametki za raziskovanje segajo v leto 2006, ko je v župnijo Krško – Videm ob Savi prišel duhovnik Mitja Markovič. Slednji je ob 850 letnici obstoja omenjene župnije o njej pripravil obsežno raziskavo in vanjo uvrstil tudi Ripšlovo zapuščino. Kot mlada raziskovalka je zgodbo o Ripšlu naprej razkrivala Alenka Černelič Krošelj, ki je sedaj direktorica Posavskega muzeja Brežice.

Ripšl je bil rojen v Šentjurju 1. novembra 1820. Končal je gimnazijo v Celju, študij filozofije in bogoslovja pa v Celovcu, kjer je bil leta 1843 tudi posvečen. Služboval je po Koroškem, Štajerskem in v Benečiji. Kot duhovnik je na Celjskem svojo sled pustil na Vranskem, v Slovenskih Konjicah, v Rogaški Slatini, kot kaplan v sv. Miklavžu nad Laškim, sicer pa še po številnih krajih po državi.

Ker je deloval na različnih koncih slovenskega etničnega ozemlja, ga je to še bolj spodbudilo v njegovem narodno zavednem delovanju na številnih področjih, lahko preberemo v katalogu ob razstavi. V župnijah, ki jih je vodil, je zapisoval dogodke, raziskoval je preteklost in sodobnost. Skrbel je za materni jezik, pisal je pesmi, jih zapisoval, objavljal ter skrbel, da so bile uglasbljene. Kot navdušen sadjar je kmete učil novih metod cepljenja in oskrbovanja sadnega drevja. Na Dunaju je izdal učbenik z naslovom Kratki nauki za sadjorejo.

Sodeloval je v številnih novih združenjih, zapisoval navade in šege ljudi. Med drugim je kot kaplan napisal Kroniko pri sv. Miklavžu nad Laškim. Ob vsem tem naj bi bil vedno dobre volje. Bil je tudi dober govornik, pripovedoval je zanimive vojaške zgodbe, ki jih je doživel v času, ko je bil v času avstrijsko-italijanske vojne med letoma 1859 in 1864 polkovni kaplan oz. kurat 47. pešpolka v Benečiji.

Foto: Andraž Purg - GrupA

Več v številki Novega tednika, k izide 30. julija.

 

 

Najbolj brano

"Če obstajata strast in prava želja, je mogoče marsikaj" "Če obstajata strast in prava želja, je mogoče...
Ponedeljek, 01 Junij 2020 12:47
Tudi za plesalce, plesne pedagoge in vodstvo plesne hiše Igen sta razglasitev epidemije in prekinite...

Preberite več...

Celje v znamenju glasbe Celje v znamenju glasbe
Ponedeljek, 22 Junij 2020 06:56
Po živahni sobotni kulturni noči je bilo včeraj središče knežjega mesta v znamenju glasbe. Hiša kult...

Preberite več...

Da so se le lahko spet vrnili v plesno dvorano Da so se le lahko spet vrnili v...
Torek, 02 Junij 2020 13:36
Čas epidemije koronavirusa je bil tudi velika preizkušnja za plesne šole, ki se ukvarjajo z umetnišk...

Preberite več...

Letošnji festival Vstop prost v znamenju dezinsekcije Letošnji festival Vstop prost v znamenju dezinsekcije
Torek, 09 Junij 2020 17:12
To soboto dopoldan, od 10. do 13. ure, bo v središču Celja, na zvezdi, 21. izvedba festivala urbanih...

Preberite več...

Sledite nam

Prireditvenik