Vlada leto 2021 razglasila za leto Josipa Ipavca
Kultura
Tipografija

Vlada RS je leto 2021 razglasila za leto Josipa Ipavca. V prihodnjem letu bo namreč minilo 100 let od smrti tega šentjurskega skladatelja in zdravnika.

Po navedbah kulturnega ministrstva bo razglasitev leta Josipa Ipavca lahko v pomembni meri spodbudila ustvarjalno zasnovo programov in projektov v letu 2021, od področja glasbene ustvarjalnosti do raziskovanja in glasbenega izobraževanja. V luči spominjanja na našega pomembnega skladatelja bo ministrstvo javne zavode in javni sklad, ki delujejo na področju kulture, pozvalo, naj v okviru svojih razpoložljivih možnosti pri načrtovanju programov in projektov za leto 2021 pripravijo vsebine, ki se bodo navezovale na to pomembno obletnico. Hkrati je to tudi odlična priložnost za okrepljeno sodelovanje pomembnih resorjev, kot sta denimo šolstvo in turizem, navajajo v kulturnem ministrstvu.

Prav tako je vlada leto 2021 razglasila za leto Josipa Jurčiča.

 

Josip (Jožef Karl) Ipavec, (tudi Ipavic), slovenski skladatelj in zdravnik, * 21. december 1873, Šentjur, † 8. februar 1921, Šentjur.

Rodil se je kot sedmi otrok Gustava Ipavca in nečak Benjamina Ipavca. Prva dva gimnazijska razreda je opravil v benediktinskem samostanu St. Lambert na Gornjem Štajerskem, tretjega in četrtega pa v benediktinskem samostanu St. Pauli na Koroškem. V peti razred se je vpisal na celjski gimnaziji in maturiral leta 1893. Med študijem medicine je bil zborovodja akademskega pevskega društva Triglav v Gradcu, pri čemer je dobil motivacijo za skladateljevanje. Kot zdravnik je promoviral 1904 ter se je ves čas študija ukvarjal z glasbo. Prvo službo je dobil v dunajski vojaški bolnišnici, leta 1905 pa so ga prestavili v Zagreb. Zaradi očetove bolezni je iz vojaške službe izstopil in prevzel njegovo prakso v Šentjurju.

Josipu je bilo dano praktično le eno desetletje komponiranja. Baletna pantomima Možiček, njegova prva večja skladba, je bila dokončana leta 1901. To je hkrati prva slovenska romantična kompozicija te vrste (kasneje jo je orkestriral Viktor Parma). Svoje najobsežnejše delo, opereto Princeso Vrtoglavko, pa je končal leta 1910. Glavnino njegovega ustvarjanja pa predstavljajo samospevi na nemška besedila, pa tudi orgelske skladbe. Tudi Josipa je mikala odrska glasba; s pantonimo Možiček je celo dosegel svoj največji uspeh. Njegova želja je bila, da bi njegovo opereto uprizorili, kljub posredovanju prijateljev to ni mogel doseči. Verjetno bi se bil Josip še naprej trudil, da bi delo izvedli, a je jeseni leta 1909 težko zbolel. Nikdar več ni bil docela zdrav, tako da je opustil tudi zdravniško prakso. Umrl je 8. februarja 1921 v Šentjurju, kjer je tudi pokopan.

Vir: Wikipedija

Najbolj brano

"Če obstajata strast in prava želja, je mogoče marsikaj" "Če obstajata strast in prava želja, je mogoče...
Ponedeljek, 01 Junij 2020 12:47
Tudi za plesalce, plesne pedagoge in vodstvo plesne hiše Igen sta razglasitev epidemije in prekinite...

Preberite več...

Celje v znamenju glasbe Celje v znamenju glasbe
Ponedeljek, 22 Junij 2020 06:56
Po živahni sobotni kulturni noči je bilo včeraj središče knežjega mesta v znamenju glasbe. Hiša kult...

Preberite več...

Skladateljeva spominska soba Skladateljeva spominska soba
Sreda, 22 December 2021 15:41
Muzej Velenje bo ob 17. uri na Velenjskem gradu odprl novo stalno razstavo, posvečeno skladatelju in...

Preberite več...

Branje in planinstvo z roko v roki Branje in planinstvo z roko v roki
Četrtek, 13 Januar 2022 11:01
V Laškem so letošnje leto razglasili za leto planinstva. Obeležili bodo namreč kar tri častitljive j...

Preberite več...