Tehnološki razvoj množi količine e-odpadkov
Gospodarstvo
Tipografija

Pomislite, koliko aparatov in elektronskih naprav ste imeli doma pred desetimi, dvajsetimi leti in koliko jih imate danes? Se je morda spremenila tudi njihova življenjska doba in se je kateri pokvaril tik po izteku garancije? Kot pravijo nekateri strokovnjaki, to naj ne bi bilo naključje. Po svetu se že nekaj časa govori o načrtni tehnološki zastarelosti, ki v povezavi z nenehnim razvojem ustvarja vedno več naprav. In kje vse te končajo? Mesto zanje je v zabojnikih za odslužene elektronske in električne aparate, a pristojne služne opažajo, da jih zberejo veliko manj, kot jih nastane.

Katja Sreš iz Ekologov brez meja pravi, da se o načrtni zastarelosti govori že dolgo, a jo je težko dokazati. »V Franciji je na primer že nekaj let opredeljena kot zločin, sodno prakso šele dobivajo. Eden bolj znanih primerov takšne zlorabe je bila ena od posodobitev programske opreme za iPhone, ki je starejše telefone namenoma upočasnila. Končni rezultat je, da bo Apple samo v ZDA plačal do pol milijarde odškodnin,« izpostavlja Sreševa in dodaja, da je to dober znak za industrijo, a ne bo dovolj. Potrebni bodo še drugi ukrepi v smeri boljše zasnove izdelkov za dolgoživost. Evropska unija sprejema nove kriterije za dajanje takšnih izdelkov na trg, ki po novem vključujejo tudi zahteve glede trajnosti in življenjske dobe. Tudi informatik Dušan Berce iz Celja kot poznavalec in zbiratelj starih še delujočih računalnikov opaža med njimi velike razlike. »Menim, da so naprave za širše množice namenoma narejene manj kakovostno, da naredijo prostor novim generacijam izdelkov, ko starim poteče življenjska doba. Računalniki iz moje zbirke so stari tudi do štirideset let in z manjšimi dodelavami še vedno delujejo, medtem ko sem v zadnjih petnajstih letih zamenjal kar nekaj telefonov, ker so prenehali delovati. Če sta bili nekoč pomembni trajnost in obstojnost, sta danes v ospredju nenehno nadgrajevanje in posodabljanje.«

Prodajajo svetlobo, ne žarnic

Pomemben korak na poti do manj odpadkov je oblikovanje izdelkov z daljšo življenjsko dobo, ki jih je ekonomsko upravičeno popravljati. Zdi se, da poti nazaj ni več, a Sreševa meni drugače. »Letošnja pandemija je pokazala, da je vse mogoče, celo v kratkem času obrniti življenje na glavo in spremeniti vsakodnevne navade. Ključno bi bilo poskrbeti, da do teh odpadkov ne bi prihajalo. To je odgovornost potrošnikov, a v še večji meri proizvajalcev. Želimo si kakovostne izdelke, še bolj storitve.« Kot dober zgled navaja zanimiv primer Phillipsa, ki v duhu krožnega gospodarstva »prodaja svetlobo« in ne več sijalk. V tem primeru je proizvajalcu pomembno, da njegovi izdelki zdržijo čim dlje in da so optimalno izkoriščeni. Sreševa ob koncu še dodaja, da je dobro, da smo pri nakupu izdelka pozorni na njegovo kakovost in zasnovo, na dolžino garancije in možnost servisiranja pri nas. »Ko se življenjska doba naprave konča, poskrbimo za pravilno odlaganje. Veliko bomo storili tudi, če ob okvarah izdelka ne bomo zavrgli, ampak ga bomo poskusili popraviti.«

Zlato, srebro, platina …

 Odslužene elektronske in električne naprave imajo zaradi vsebnosti nekaterih težkih kovin ob nepravilnem odlaganju vrsto škodljivih vplivov na okolje. Problematični so še posebej mali aparati in odpadne baterije, ki zaradi svoje velikosti velikokrat končajo v mešanih odpadkih ali celo na divjih odlagališčih. Po drugi strani so tovrstni odpadki pomemben vir surovin. Po nekaterih ocenah naj bi se v njih nahajalo sedem odstotkov svetovne zaloge zlata. »E-odpadki nikakor ne sodijo med mešane komunalne odpadke ali – še huje – v naravo, saj lahko v okolico izločajo številne strupene snovi in težke kovine. Strogo prepovedano je njihovo sežiganje, kar se pogosto v neprimernih razmerah dogaja v državah globalnega juga in vzhoda z namenom pridobivanja še uporabnih surovin,« pravi Katja Sreš iz Ekologov brez meja.

Preberite več v Novem tedniku

Najbolj brano

Kamnolom v Veliki Pirešici končno prodan Kamnolom v Veliki Pirešici končno prodan
Četrtek, 24 Junij 2021 08:37
Zmagovalec dražbe, na kateri je stečajna upraviteljica CM Celje Milena Sisinger prodajala kamnolom v...

Preberite več...

Teš bogatejši za 131 milijonov evrov Teš bogatejši za 131 milijonov evrov
Četrtek, 11 Marec 2021 16:32
Holding Slovenske elektrarne (HSE) in Termoelektrarna Šoštanj (Teš) sta še uradno potrdila, da sta s...

Preberite več...

Teš ne bo izvajal sosežiga odpadkov Teš ne bo izvajal sosežiga odpadkov
Sreda, 03 Marec 2021 12:39
V Tešu so si premislili glede sosežiga odpadkov. Zaradi izraženega nasprotovanja šoštanjskega občins...

Preberite več...

Podjetniške ideje živijo tudi v teh časih Podjetniške ideje živijo tudi v teh časih
Četrtek, 25 Februar 2021 10:13
Minule mesece so odpadla razna druženja, odpraviti se ni bilo mogoče na nobeno prireditev ali izlet....

Preberite več...

Sledite nam

 
aplikacija

appstore  googleplay