Razmere niso rožnate
Gospodarstvo
Tipografija

Posledice epidemije covida-19 so močno prizadele pivovarsko panogo tako v Sloveniji kot Evropi. Slovenski pivovarji ob tem še vedno opozarjajo tudi na visoke trošarine na alkoholne pijače. Da so razmere predvsem za manjše pivovarje, ki varijo kraft piva, vse prej kot rožnate, opozarja Jure Gobec iz Savinjske pivovarne – Celf Brewery v Arji vasi. Negotovost pred jesenjo je velika in strah pred morebitnim ponovnim zaprtjem države močno vpliva na delovanje in poslovanje gostincev ter posledično tudi kraft pivovarjev. Slednji si nikakor ne želijo ponovitve lanske zime, ko so morali zaradi pretečenega roka trajanja pivo zlivati stran.

 

 

 

Slovenski pivovarji so še vedno pod močnim vplivom zimskega in spomladanskega zaprtja na področju gostinstva in turizma ter hkrati v primežu negotovosti, kaj bo prinesla jesen. »Velike so razlike med klasičnimi industrijskimi pivovarnami, kjer je lani v evropskem merilu promet upadel za približno 10 odstotkov, in med malimi kraft pivovarnami, ki so iz koronakrize izšle v bistveno slabšem stanju. Nekaterim je promet upadel tudi za več kot 90 odstotkov,« trenutno stanje na področju pivovarstva na kratko oriše Jure Gobec, soustanovitelj in direktor Savinjske pivovarne - Clef Brewery, ki sicer ne sodi več med najmanjše, a vari kraft piva, za katera je do krize v Sloveniji vladalo vedno večje zanimanje.

Kraft pivo sodi v premijski razred, največ se ga porabi v gostiščih in na družabnih dogodkih. Ker so bila gostišča zaprta, dogodkov pa dolgo sploh ni bilo, je tudi prodaja kakovostnega piva močno upadla. »Veliko kraft pivovarjev se je reševalo tudi tako, da so več svojih izdelkov ponudili v trgovinskih verigah, kjer se je izkazalo, da nefiltrirana in predvsem nepasterizirana piva niso najbolj primerna za prodajo. Trgovine namreč nimajo dovolj primernih oziroma ohlajenih prostorov za hrambo in ponudbo takšnih piv,« je povedal Gobec in izrečeno utemeljil s pojasnilom. »Nefiltrirana piva na višjih temperaturah hitro izgubljajo svežino, prav tako lahko pride do sekundarne fermentacije. Pasterizacija je možna rešitev, vendar je to velika naložba, ki si je v tem času večina malih pivovarn ne more privoščiti.« Pri tem je treba poudariti še, da hkrati s pasterizacijo kraft pivo izgublja pomemben delček tega, kar ga loči od industrijskih piv.

Spremenjene navade ljubiteljev hmeljevega napitka

Kljub temu da so gostišča trenutno odprta, je mogoče zaznati spremembo potrošniških navad, pravi Jure Gobec. »Veliko ljudi se druži in praznuje doma, pri tem uživajo predvsem industrijska piva,« ugotavlja. »Kratf piva so višjega kakovostnega in s tem tudi cenovnega razreda in tako so že v osnovi namenjena ljubiteljem piva in kulinarike, ki uživajo ob spoznavanju drugačnih okusov. Kraft piva niso namenjenega opijanju. Iz tega sledi, da je pitje kraft piv predvsem družaben dogodek,« še pravi Gobec.

Zaradi napovedanega novega vala jeseni veliko gostincev ne upa naročiti zalog, saj se bojijo ponovnega zaprtja. Zato naročajo manj in razdrobljeno. Tudi pivovarji ne upajo proizvesti piva na zalogo, saj sta življenjska doba in svežina piva omejeni. »Ne želimo tvegati. Ne želimo piva spet zlivati stan kot prejšnjo zimo. Za vso proizvedeno pivo moramo namreč takoj plačati trošarino, ki jo je praktično nemogoče dobiti povrnjeno, tudi če je pivu rok potekel zaradi zaprtja države.«

Mačehovski odnos države

Pivovarji že od nastopa krize državo pozivajo k znižanju trošarin in tudi k opustitvi trošarin za obdobje epidemije. A za zdaj do dogovora še ni prišlo. »Ob tem, da so trošarine za pivo v Sloveniji med najvišjimi v Evropi,« je razočaran in hkrati nejevoljen Gobec. »Razumel bi, če bi država želela z visokimi trošarinami omejiti porabo alkohola. A najverjetneje ni tako, saj trošarin za vino sploh ni.«

Tudi sicer, kot pove, pivovarji niso deležni skoraj nobene državne pomoči. »Vsaj naše podjetje ne,« pravi Gobec. »Ker smo se ob zaprtju gostišč trudili in iskali nove prodajne kanale, vzpostavili delovanje spletne trgovine in se povezali s trgovinami, smo bili kaznovani, saj moramo zdaj vračati še tisto pomoč, ki smo jo prejeli lani spomladi.« Ob tem razočaran pove še, da so bili izključeni tudi iz ponudbe novih bonov 21, saj imajo kot glavno dejavnost registrirano pivovarstvo, kljub temu da izvajajo vodene oglede, prirejajo kulinarične dogodke in sprejemajo turistične skupine.

Tudi subvencioniranja destilacije – kot je to pri vinarjih – pivovarji niso deležni. »Niti kakšnega začasnega zmanjšanja trošarin ali oprostitve davka na dodano vrednost ne, kot je ponekod drugje v Evropi.«

Tako kraft pivovarji zdaj lahko le upajo, da jeseni in pozimi ne bo ponovnega »lockdowna«, ki bi zabil še zadnji žebelj v pivovarsko krsto. »V tem primeru bomo zahtevali, naj nam država povrne nastalo škodo. Če ne drugače, tudi s skupinsko tožbo. Zdaj ima država vsa orodja na voljo, da lahko prepreči ponovno zaprtje države, samo ustrezno mora začeti delovati.«

Foto: arhiv NT (Andraž Purg – GrupA)

 

Preberite več v Novem tedniku

Najbolj brano

Sončne elektrarne za samooskrbo Sončne elektrarne za samooskrbo
Sreda, 20 Oktober 2021 10:52
Visokim cenam električne energije se lahko izognete le s postavitvijo lastne sončne elektrarne.

Preberite več...

Nova KBM v središču Ljubljane pripravila odmeven sprejem Nova KBM v središču Ljubljane pripravila odmeven sprejem...
Torek, 24 Avgust 2021 11:08
Čudovit ambient preddverja Križank se je sredi avgusta spremenil v prizorišče zelo odmevnega ...

Preberite več...

Kamnolom v Veliki Pirešici končno prodan Kamnolom v Veliki Pirešici končno prodan
Četrtek, 24 Junij 2021 08:37
Zmagovalec dražbe, na kateri je stečajna upraviteljica CM Celje Milena Sisinger prodajala kamnolom v...

Preberite več...

Teš bogatejši za 131 milijonov evrov Teš bogatejši za 131 milijonov evrov
Četrtek, 11 Marec 2021 16:32
Holding Slovenske elektrarne (HSE) in Termoelektrarna Šoštanj (Teš) sta še uradno potrdila, da sta s...

Preberite več...

Sledite nam

Prireditvenik