V celjski krajevni skupnosti Medlog so krajani že lani opozarjali, da jim lisice ponoči odnašajo perjad in da te živali občasno videvajo tudi podnevi. Letos naj bi bilo spet veliko lisic in nekateri so prestrašeni, saj se bojijo tudi za varnost svojih hišnih ljubljencev in otrok. Vodstvo krajevne skupnosti je zadevo prijavilo celjski enoti Zavoda za gozdove Slovenije, ki ocenjuje škodo divjadi na nelovnih površinah. A ljudi ne skrbi le škoda zaradi izgubljenih kokoši, ampak se bojijo tudi za svoje ljubljenčke in otroke.
Znano je, da so lisice in druga divjad vedno pogostejši obiskovalci urbanih okolij. Ko smo pred časom pisali o problematiki povožene divjadi v mestih, je strokovni tajnik Savinjsko-kozjanske zveze lovskih družin Celje Zdravko Mastnak med drugim dejal: »Ljudje vedno bolj posegamo v življenjski prostor divjih živali. Te se na spremembe prilagajajo tako, da se naseljujejo tudi v mestih, kjer je na voljo dovolj hrane.«
Lačne lisice z mladiči
Peter Terglav iz celjske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije dobro pozna problematiko že iz prejšnjih let in pravi, da so lisice in druge divje živali prisotne marsikje v urbanem okolju, ne le v Medlogu. Pogosto gre za posledice človekovega ravnanja. Marsikje je lisicam hrana, ki je sicer namenjena domačim živalim, lahko dostopna ali pa si lahko postrežejo z biološkimi odpadki. Seveda jih posebej privablja perjad, če ta ponoči ni ustrezno zavarovana v zaprtih prostorih. »V 90 odstotkih primerov lisica lovi ponoči, ko so kokoši v zaprtih prostorih, kar pomeni, da jih je sorazmerno lahko zavarovati pred plenilci. Pri tem mora vsak lastnik sam poskrbeti za njihovo varnost.«
Lisico ljudje občasno opazijo tudi podnevi, zlasti v deževnem vremenu, kakršno je bilo minule dni, ko je na prostem manj ljudi in se ne boji priti bližje hiš. »V tem času so obiski teh živali še pogostejši, saj imajo mladiče in potrebujejo več hrane.«
Odstrel ni dovoljen
Kot je Terglav opozoril tudi v odgovoru na prijavo iz KS Medlog, odstrel lisic od 16. marca do 1. julija ni dovoljen, razen v primeru, ko je treba preprečiti resno škodo na posevkih, v gozdovih in pri drugem premoženju ali če gre za zdravje ljudi ali javno varnost. »Prisotnost prostoživečih živali še ne pomeni ogrožanja javne varnosti ali varnosti ljudi,« opozarja sogovornik in dodaja, da se bo v naslednjih dneh v kraju pogovoril s tistimi, ki jih skrbi prisotnost živali, in z lovci preveril, ali se lisice niso morda naselile v eni od zapuščenih stavb v kraju in jih zato ljudje pogosteje videvajo. »Podoben primer smo imeli pred časom na Hudinji, kjer so se naselile v zapuščenem gospodarskem poslopju in se sprehajale po kraju.«
Po 1. juliju je lisice sicer dovoljeno loviti, a ne na nelovnih površinah, kakršna so primestna naselja. Zavod je o tem obvestil pristojno Lovsko družino Hum, ki je na območju Medloga že lani nastavila pasti, da bi kakšno lisico ulovila živo.
A kot poudarja Peter Terglav, je zlasti pomembno, da ljudje poskrbijo, da divjih živali s svojim ravnanjem ne bodo privabljali. Ne gre namreč samo za lisice, ampak tudi za podlasice, dihurje, šakale …, ki postajajo naši sostanovalci.
Foto: Pixabay
