Ali tonemo v epidemijo odpadkov?
Družba
Tipografija

 

Svet je med pandemijo proizvedel več kot osem milijonov ton odpadkov, povezanih z zaščito pred koronavirusom, opozarjajo v društvu Ekologi brez meja. Gre za zaščitni material, ki je večinoma narejen iz plastike za enkratno uporabo. Težava omenjenih odpadkov je, da se nikoli zares ne razgradijo, ampak zgolj razpadejo na koščke, na tako imenovano mikroplastiko. Medtem ko imajo javne ustanove, kot so bolnišnice, zdravstveno domovi in šole, za ravnanje s tovrstnimi odpadki vzpostavljene posebne načine ravnanja, se jih na drugih področjih življenja veliko znajde v okolju – na tleh, ob sprehajalnih poteh, v bližini košev za smeti. Vse to lahko zaide v vodne sisteme in posledično v ljudi. To pomeni, da bodo z našimi odpadki živeli še naši otroci, vnuki in prihodnje generacije.

 

 

»Moramo se zavedati, da je skrb za okolje skrb za naše zdravje. Ves svet se ukvarja z zdravstveno krizo. A če bomo pozabili na okolje, bo to spet udarilo nazaj.« Tako pravi Katja Sreš, predstavnica za odnose z javnostmi v društvu Ekologi brez meja. Prav potrošniki oz. uporabniki lahko po njenih besedah naredimo marsikaj, da preprečimo nastajanje tovrstnih odpadkov, narejenih iz plastike. Odgovornost za manj odpadkov bodo morali prevzeti tudi proizvajalci in odločevalci, dodaja sogovornica.

Po njenih besedah na svetu ni več koščka zemlje, ki ne bi bil onesnažen z mikroplastiko. »Za preprečevanje širjenja epidemije poznamo cepivo. Glede onesnaženja s plastiko je edina rešitev, da preprečujemo nastajanje odpadkov. Ko odpadek nastane, ostane v naši okolici,« je dejala.

Lani se je zmanjšalo onesnaženje glede prevozov, turizma, poslovnih srečanj, a Ekologi brez meja opažajo, da smo naravo po drugi strani udarili s številnimi drugimi obremenitvami. »Ob koncu omejevanja javnega življenja bi v državah morali narediti še korak naprej, narediti bi morali kaj dobrega za okolje, namesto da smo naredili dva koraka nazaj.«

Večina odpadkov nastane v bolnišnicah, kjer množično uporabljajo rokavice, maske, plašče, skafandre … Tudi gospodinjstva in podjetja najbrž ne zaostajajo, kajne?

Tako je, največ odpadkov, povezanih s preprečevanjem koronavirusa, nastaja v zdravstvenih ustanovah, povečale so se tudi količine odpadkov pri posameznikih in v podjetjih. Dodatni odpadki nastajajo pri testiranju otrok v šolah. Še večji vpliv na okolje je zdaj, ko so zapovedane kirurške oz. FPP2-maske, medtem ko maske iz blaga, ki so jih ljudje prali in uporabljali večkrat, niso več dovoljene. Kirurške maske se razgrajujejo 450 let. Tudi vlažilni robčki in robčki za razkuževanje predstavljajo zelo veliko breme za okolje. Številna planinska društva opozarjajo na njihov razmah. Ljudje jih pogosto odvržejo v naravo, in sicer z mislijo, da gre za navaden robček, ki se bo razgradil. Ker omenjeni robčki vsebujejo plastiko, se razgrajujejo več sto let. Uporabi tovrstnih robčkov se moramo izogibati in poiskati druge trajnostnejše načine razkuževanja rok ali površin.

Gostinci so se razmeram prilagodili tako, da so ponudili prevzem obrokov za s s seboj in njihovo dostavo na dom. Tudi to predstavlja posledice za okolje.

Uporaba plastične in druge embalaže je prav poseben izziv. Iz tujine že prihajajo informacije o ponovni uporabi posod za dostavo hrane. Ekologi brez meja si prizadevamo, da bi to čim prej lahko spremljali tudi v Sloveniji. Pri enkratni embalaži je kocka na strani potrošnikov, da se vedejo čim bolj odgovorno. Veliko lahko naredijo, če gredo iskat hrano h gostincu, ki jim omogoča, da prinesejo svojo posodo. Sama namesto dostave večkrat izberem osebni prevzem s svojo embalažo za večkratno uporabo. Tako potrošniki prihranimo, saj nam gostinec ne zaračuna stroška embalaže, ob tem tudi ne povzročimo dodatnih količin odpadkov. Gostincem, ki jih obiskujemo, damo tako vedeti, da si želimo čim bolj trajnostno embalažo, in jih pozovemo k njeni uporabi.

Kako je uporaba ponovne uporabe embalaže videti v tujini?

Podjetja, ki dostavljajo hrano, uporabljajo posode za večkratno uporabo. Pandemija je marsikje negativno vplivala na širjenje ideje o ponovni uporabi. V Združenih državah Amerike so se na primer zaustavile zakonodajne pobude za zmanjšanje plastičnega onesnaževanja. Naftna industrija je odločevalce v tem obdobju želela prepričati, da je plastika najbolj varen material, ki ljudi ščiti pred virusi, kar ni nujno res, sploh če pomislimo, kakšen vpliv ima na naše zdravje. Poleg nafte vsebuje številne kemikalije, ki omogočajo njeno prožnost, dolgotrajnost in tako naprej. Te kemikalije iz plastike prehajajo v naša živila in iz njih v naša telesa. V eni od preteklih raziskav smo Ekologi brez meja ugotovili, da naša telesa vsebujejo hormonske motilce, ki vplivajo na razvoj in pozornost otrok ter na naš hormonski sistem. Plastika tako ni nujno varen material, zato ljudi pozivamo, naj se čim bolj izogibajo živil, ki so pakirana vanjo, prav tako odsvetujemo, da ljudje v mikrovalovni pečici pogrevajo hrano, ki je v plastični embalaži.

Epidemija je vplivala še na nakupovalne navade. Ljudje več stvari naročajo s pomočjo spleta. Na cestah je vedno več dostavnih vozil, paketi so polni ovojnine.

Tudi na tem področju so nujne sistemske spremembe. Potrošniki lahko za družbo z manj odpadki naredimo le nekaj korakov, za to si morajo s svojim ravnanjem prizadevati tudi proizvajalci ter odločevalci, ki lahko sprejemajo prepovedi in spodbujajo dobre prakse. Vsi našteti proizvajamo odpadke, vsi smo zanje odgovorni. Vsak mora opraviti svoj del, pomesti mora pred svojim pragom in tudi druge spodbuditi k odgovornejšemu ravnanju.

Manj odpadkov bo nastalo, če bomo pri naročilu na spletu izbrali osebni prevzem v trgovini. Manjši trgovci svoje izdelke že pošiljajo v ponovno uporabljenih kartonskih škatlah. Tudi Ekologi brez meja, ki imamo svojo spletno trgovino, zbiramo kartonsko embalažo, ki jo ponovno uporabimo. Potrošniki lahko podjetja opozarjamo, da želimo čim bolj trajnostno embalažo. Več kot nas bo takšnih, bolj bodo proizvajalci in trgovci spoznali, da je to tisto, kar si želimo.

Foto: SHERPA

 

Preberite več v Novem tedniku

Najbolj brano

Znan je novi lastnik Hotela Žalec Znan je novi lastnik Hotela Žalec
Ponedeljek, 20 December 2021 12:33
Ugibanj, kdo bo novi lastnik Hotela Žalec, je konec. Svetniki Občine Žalec so na seji prejšnji teden...

Preberite več...

V karanteni 23 otrok celjskega vrtca V karanteni 23 otrok celjskega vrtca
Četrtek, 23 Julij 2020 11:19
  Ravnateljica vrtca Tončke Čečeve Irena Hren je za naš medij potrdila, da so v karanteni trije str...

Preberite več...

Kmalu v  Tropsko hišo h krokodilu Kmalu v Tropsko hišo h krokodilu
Četrtek, 06 Avgust 2020 14:08
V pritličju prenovljenega Celjskega doma nastaja zanimiva novost, ki bo nekaj posebnega ne le v celj...

Preberite več...

Upokojenca ostala brez doma Upokojenca ostala brez doma
Petek, 21 Januar 2022 09:10
Nesreča nikoli ne počiva. To sta na lastni koži izkusila upokojenca iz Podgorja v mestni občini Vele...

Preberite več...

Sledite nam

Prireditvenik