Težko je nadoknaditi smeh, ki si ga zamudil
Družba
Tipografija

Dijaki četrtih letnikov slovenskih gimnazij bodo 4. maja pisali prvi pisni preizkus letošnje splošne mature. To bo esej iz slovenščine. Priprave tokrat zanesljivo niso bile takšne kot prejšnja leta, saj so bili dijaki jeseni v šoli le mesec in pol, nato so se skoraj do marca šolali na daljavo. Zadnje mesece je pouk v srednjih šolah organiziran po modelu C, kar pomeni, da se dijaki tedensko izmenjujejo pri pouku v šoli in od doma.

 

Če so nekateri upali, da glede na razmere mature letos sploh ne bo oziroma da bodo preizkusi prestavljeni, je zdaj jasno, da bo izpeljana ne glede na vse. Maturanti so se nedavno lahko celo cepili proti okužbi s koronovirusom, da zaradi bolezni ne bi manjkali na preizkusih, a se je za takšno rešitev odločilo le približno 15 odstotkov vseh četrtošolcev. Vsi odgovori glede letošnje mature še pred dnevi niso bili povsem znani, kar pomeni dodaten stres za dijake in tudi za zaposlene v šolah. Kako so mladi pripravljeni na maturo in kakšne izzive rešuje šola v tem šolskem letu, kakšne so posledice epidemije za mlade in kaj naj bi se naučili iz izkušenj tega časa? O vsem tem smo se pogovarjali s Petrom Juvančičem, ravnateljem Gimnazije Lava v Šolskem centru Celje.

»Ves čas smo se trudili, da bi dijakom čim manj omenjali maturo, hkrati je bila ta prisotna nekje med vrsticami, ko so se pripravljali na ta zrelosti izpit. Upam si trditi, da so naši dijaki dobro pripravljeni na maturo in da jo bodo uspešno opravili. Res je, da so med njimi razlike. Eni so se bolje znašli pri delu na daljavo in so tudi na maturo bolje pripravljeni, to je približno polovica dijakov. Bojim pa se za nekatere, ki so dlje časa odlašali z učenjem,« je na vprašanje, ali so dijaki pripravljeni na maturo, odgovoril ravnatelj Peter Juvančič, univ. dipl. inženir kemijskega inženirstva, ki tretje leto vodi šolo s 445 dijaki v okviru šolskega centra z več kot tri tisoč mladimi.

Tako kot sicer v tem šolskem letu so tudi informacije glede mature zamujale, dobivate jih zadnji trenutek. Kaj to pomeni za organizacijo dela v šoli?

Težavi sta predstavljala pozno obveščanje in ves čas neka negotovost. Dijaki, ki so dobro pripravljeni, želijo stalnost, vnaprej znane datume, da lahko načrtujejo delo. Ti si ne želijo, da bi se karkoli v zvezi z maturo spreminjalo. So tako kot športniki v pripravah na olimpijske igre, kjer je lahko vsaka motnja v koledarju v veliko breme. Konec prejšnjega leta so nas seznanili s prilagoditvami mature, in sicer s podnaslovom, da bomo natančne smernice še dobili. Pred dnevi smo dobili navodila, kjer so dorekli, kaj bo z dijaki, ki bodo v času preizkusov v karanteni. Še huje bo po mojem, če bodo takrat okuženi. Maturo bodo lahko sicer opravljali jeseni, kar pa ni dobro, saj vemo, da se v treh mesecih nekaj znanja izgubi in tudi od počitnic ne bodo imeli veliko.

Do nedavnega ni bilo znano, kaj naj bi se zgodilo, če dijaki zbolijo ali če mora razred v karanteno, nato je prišla novica o možnosti cepljenja. Večina se zanj ni odločila. Kako to komentirate?

Kot naravoslovec vem, da je cepljenje edina rešitev, da čim prej splavamo iz te agonije. Razumem pa dvome svojih kolegov in dijakov glede na različne informacije, ki se pojavljajo glede cepiv. Zato je bil najbrž odstotek cepljenih tako nizek. V naši šoli je bil odstotek malo višji, kot je bilo državno povprečje, a nimamo pregleda, saj so se dijaki za cepljenje prijavljali v zdravstvenih domovih.

Kako so se glede cepljenja odločali učitelji v šoli?

Nikogar nismo silili, se je pa dobra polovica sodelavcev odločila za cepljenje. Del jih je bolezen že prebolelo, kar pomeni, da imamo od 70- do 75-odstotno prebolevnost in precepljenost. To je lažje za organizacijo pouka.

Verjetno vas čaka izvajanje samotestiranja dijakov v šoli, čeprav je bilo najprej rečeno, da bodo to počeli doma. Nalagajo vam torej vedno več obveznosti in tudi odgovornosti za razmere. Se vam zdi to prav?

Ravnatelji smo dobili kar nekaj dodatnih zaposlitev v teh časih. Opravljamo epidemiološke preiskave, ki so jih preložili na nas. Če imamo dijaka, ki ima pozitiven test na koronavirus, moramo najti vse njegove stike v šoli in pri šolskem prevozu, obvestiti moramo vse, jim priporočiti karanteno ... V zvezi s samotestiranjem so se ravno zaradi prelaganj odgovornosti in morda neustrezne komunikacije na začetku pojavile zamere med nami in tistimi, ki nam naročajo, kaj naj bi počeli. Sicer pa smo ravnatelji ves čas zagovarjali, da bi se morali testirati tudi dijaki, ne le učitelj. Z delom na daljavo smo dijakom naložili veliko odgovornosti in jim zaupali, zato ne vidim razloga, da jim ne bi zaupali tudi pri samotestiranju, saj bi to odgovorno počeli doma. Vztrajam, da je samotestiranje prostovoljno. Tisti, ki se ne želijo samotestirati, se tudi v šoli ne bodo ali tega ne bodo počeli odgovorno.

Vsaka takšna zadeva pomeni verjetno novo motnjo v učnem procesu, ki je že sicer letos okrnjen.

V šolah moramo krmariti med tistimi, ki že imajo slabe izkušnje s covidom in se ga resnično zelo bojijo, ter drugimi, ki menijo, da ta bolezen ni nič hudega. Nekaj minut pouka v prvem primeru ne pomeni veliko. Razumeti je treba tudi druge, da je nesmiselno izpostavljati posameznike pri prostovoljnem samotestiranju. Pri nas ne začnejo vsi pouka ob sedmih in zato nima smisla predpisati, da je testiranje od sedmih do pol osmih. Maturanti včasih začnejo na primer šele po deveti uri. Tudi zato bi bilo bolj smiselno to početi doma. Še zlasti ob podatku, da eno uro pred testom dijaki ne smejo jesti. Kup je vprašanj, na katera nismo dobili neposrednih odgovorov, zato bi bilo dobro to samotestiranje nekoliko zamakniti.

Bo treba glede na spremembe letos drugače organizirati izvedbo mature, kot ste jo prejšnja leta?

Matura je bila vedno motnja za šolo. Ko jo dijaki opravljajo, je treba izprazniti šolo ali ostalim dijakom ponuditi dodatne dejavnosti, obvezne izbirne vsebine, tudi popoldanski pouk … Glede na trenutno situacijo je drugače to, da bo treba zagotoviti poseben prostor, če bo lahko pisal maturo tudi dijak, ki je v karanteni. Vprašanje je, kdo ga bo želel nadzirati … Prepričan sem, da bomo vse to zmogli. Matura je organizacijsko vedno bila zahtevna, je pa zadovoljstvo po koncu toliko večje.

So bile decembrske prilagoditve mature po vašem mnenju zadostne?

Obe maturi, splošna in poklicna, sta utečena sistema. Dijaki potrebujejo stalnost, vedo, kakšna je bila matura v prejšnjih letih, in vedo, kaj jih čaka. Ad hoc spremembe niso smiselne. Splošni bonus, ki je bil uveden, bo nekaterim pomagal, a meje za ocene bodo zarisane šele kasneje, ko bodo znani vsi rezultati. Nekaj je bilo prilagoditev pri vsebini mature, a ne veliko. Šole smo različno delale na daljavo in vprašanje je, ali se bo s tem splošnim bonusom dalo vse izravnati. Nisem zagovornik tega, da bi poudarjal, kaj vse bo hudo. Treba je pozitivno spodbujati dijake. Večkrat sem jih že nagovoril in jim dejal, da niso izgubljena generacija, da bodo vse nadoknadili.

Foto: SHERPA

 

Preberite več v Novem tedniku

Najbolj brano

V karanteni 23 otrok celjskega vrtca V karanteni 23 otrok celjskega vrtca
Četrtek, 23 Julij 2020 11:19
  Ravnateljica vrtca Tončke Čečeve Irena Hren je za naš medij potrdila, da so v karanteni trije str...

Preberite več...

Kmalu v  Tropsko hišo h krokodilu Kmalu v Tropsko hišo h krokodilu
Četrtek, 06 Avgust 2020 14:08
V pritličju prenovljenega Celjskega doma nastaja zanimiva novost, ki bo nekaj posebnega ne le v celj...

Preberite več...

Šmartinsko jezero bo dobilo Panoramo Šmartinsko jezero bo dobilo Panoramo
Četrtek, 04 Marec 2021 06:06
Je eden od turističnih biserov Celja, a mesto možnosti in priložnosti, ki jih Šmartinsko jezero za r...

Preberite več...

Šibek potres v okolici Celja Šibek potres v okolici Celja
Petek, 01 Januar 2021 18:47
Na novega leta dan, ob 15.43 so po podatkih Urada za seizmologijo, Agencije RS za okolje, seizmograf...

Preberite več...

aplikacija

appstore  googleplay