V vinorodnem raju nam manjka samozavesti
Družba
Tipografija

 

Tadeja Vodovnik Plevnik je specialistka za vinarstvo v Kmetijsko-gozdarskem zavodu Maribor. Pod okriljem omenjene ustanove najrazličnejšim skupinam ljudi, od preprostih delavcev do doktorjev znanosti, pomaga, da pridelajo čim boljšo kapljico. »Zdravnica za vino«, kot je poenostavljeno opisala svoje delo, ne skriva zadovoljstva, da so tudi vina ljubiteljskih vinogradnikov iz leta v leto bolj kakovostna. A vinarjem manjka poslovne povezanosti, opozarja. »Imamo izredne vinogradniške lege in izjemne naravne danosti. Naša težava je, da smo preskromni in pretihi. Manjka nam povezovanja in predvsem samozavesti, tukaj lahko še ogromno napredujemo.«

 

 

Rada se pošali, da se je rodila pod vinsko trto. Že od malega je sanjarila, da bo, ko bo velika, počela to, kar je počel njen oče, prvi specialist za vinarstvo na Slovenskem mag. Anton Vodovnik. Kljub maminemu nasprotovanju, ki si je za svojo hčer raje želela kakšen družbosloven poklic, je šla svojo pot in postala univerzitetna diplomirana inženirka kmetijstva. Vinska dama, ki izvira iz mesta ob Dravi, že vrsto let živi v Šmarju pri Jelšah, kjer s svojo družino kmetuje na vinogradniško-živinorejski kmetiji.

Kamorkoli pogledamo, vidimo, da ima epidemija koronavirusa velike posledice za družbo. Kakšne ovire je epidemija postavila pred vinogradnike in vinarje?

Znotraj kmetijske panoge sta vinogradništvo in vinarstvo zagotovo utrpela velike posledice. Marca je življenje obstalo, veliko vina iz zalog letnika 2019 je ostalo v kleteh. Rojevala se je nova letina, vinski letnik 2020. Narava je bila radodarna, ponudila je obilje grozdja in vinogradniki so bili seveda zaskrbljeni, kaj naj storijo z njim. Država je manjšim vinogradnikom, ki imajo vinograde, velike do dvajset hektarjev, ponudila enkratno denarno pomoč. Zanjo so se lahko potegovali, če so imeli marca v registru prijavljenih najmanj 3.700 litrov vina letnika 2019. Pomoč je znašala 630 evrov na hektar. To je bil sicer obliž, a vendarle so tako lahko vinogradniki plačali vsaj bistvene stroške, ki so ponavadi povezani z zaščito oz. varstvom vinske trte.

Kako so izredne razmere čutili večji vinarji?

Država je večjim vinarjem ponudila več možnosti pomoči, na primer zeleno trgatev, destilacijo in skladiščenje zalog vina. Najbolj žalosten in nespameten ukrep je zelena trgatev. Zanjo so se odločali predvsem vinogradniki, ki nimajo svojih kleti. Mnoge kleti, ki odkupujejo grozdje, so zaradi koronakrize namreč napovedale, da bodo odkupile manj grozdja oz. da bodo zanj ponudile nižjo ceno. Zelena trgatev pomeni, da grozdje potrgamo tik pred začetkom zorenja, do 10. avgusta, kljub vsemu delu – rezitvi, pletju, mulčenju, škropljenju – ki ga trti posvečamo prej. Zelena trgatev je po zelo splošni prispodobi enako, kot bi materi vzeli otroka. Nedozorelo grozdje gre v uničenje. Država je po hektarju vinograda subvencionirala do približno dva tisoč evrov. Za ta ukrep se je odločilo največ vinarjev na območju Primorske, torej v Vipavski dolini in na območju štajerske Slovenije.

Tudi vinarji so v teh časih začeli iskati nove prodajne poti.

Seveda, na tem mestu je dobro poudariti, da je vino pijača, katere uživanje se v primernih količinah priporoča tudi iz zdravstvenega vidika. Mnogi vinogradniki so se znašli in se usmerili v prodajo vina s pomočjo družbenih omrežij. Omogočajo tudi dostavo na domove. Prav v teh dneh vinarji tržijo štajersko mlado vino pod skupnim imenom Pubec. To skupno blagovno znamko za mlado vino so štajerski vinarji na trgu ponudili pred šestimi leti. Prejšnja leta so bile salonske predstavitve. Letos, ko to ni možno, vinarji kapljico dostavljajo do vrat kupcev.

Negotovi časi še ne bodo tako hitro minili. A kot ste dejali, je bila vsaj narava radodarna. Kakšna je letošnja letina?

Letošnji letnik je bil zelo zanimiv. Po dokaj mili zimi je trta hitro vzbrstela. Maja in junija je sledilo veliko deževja, zato je trta zacvetela šele junija. Cvetenje je bilo dokaj neenakomerno, zato je grozdje dozorevalo kasneje. Zadnja leta so nekateri vinogradniki začeli trgati že konec avgusta, letos so se trgatve vrnile v oktober. V tem mesecu so se tudi nekoč začenjale trgatve, na kar opozarja tudi staro ime vinotok. Letos je narava ponudila res izjemno veliko. Trta je naklonila veliko grozdja. To je nekaterim vinogradnikom, ki si prizadevajo za višjo kakovost, omogočilo, da so se odločili za redčenje grozdja. Takšno vino mora seveda na trgu doseči višjo ceno. Mlada vina, ki sem jih lahko poskusila doslej, izkazujejo sortno značilne cvetice, ki se ponašajo z izjemno dišavnostjo sadno-cvetnih vonjav. Vina so prijetno pitna, sveža, iskriva, z lepo harmonijo. Letnik 2020 zelo obeta. Letos je bilo možno pridelati vse kakovosti vin, od deželnega do vrhunskega vina, seveda odvisno od ciljev, ki jih imajo posamezni vinarji. Še kar nekaj grozdja zunaj čaka za jagodni izbor, če bo letos hitra zima, morda celo za ledeno vino.

»Prav je, da znajo vinarji povedati kaj več kot le to, kakšno trto imajo in kakšne sorte pridelujejo. Na Štajerskem nam manjka pripovedovanja zgodb. Kolegi Primorci so glede tega svetovni prvaki. Niso le dobri vinarji, ampak tudi izjemni zgodbarji.«

 

 Foto: SHERPA

Preberite več v Novem tedniku

Najbolj brano

Za ureditev Natašinega in Nininega doma Za ureditev Natašinega in Nininega doma
Torek, 29 November 2022 11:19
Pred približno petindvajsetimi leti sta Nataša Dolenc in Franci Gominšek na hribu v Kasazah začela g...

Preberite več...

V karanteni 23 otrok celjskega vrtca V karanteni 23 otrok celjskega vrtca
Četrtek, 23 Julij 2020 11:19
  Ravnateljica vrtca Tončke Čečeve Irena Hren je za naš medij potrdila, da so v karanteni trije str...

Preberite več...

Znan je novi lastnik Hotela Žalec Znan je novi lastnik Hotela Žalec
Ponedeljek, 20 December 2021 12:33
Ugibanj, kdo bo novi lastnik Hotela Žalec, je konec. Svetniki Občine Žalec so na seji prejšnji teden...

Preberite več...

Kmalu v  Tropsko hišo h krokodilu Kmalu v Tropsko hišo h krokodilu
Četrtek, 06 Avgust 2020 14:08
V pritličju prenovljenega Celjskega doma nastaja zanimiva novost, ki bo nekaj posebnega ne le v celj...

Preberite več...